ABS zavorni sistem

Kratica ABS je v avtomobilskem svetu rezervirana za označevanje aktivnega zavornega varnostnega sistema, ki preprečuje blokiranje koles med zaviranjem v sili in s tem omogoča doseči krajšo zavorno razdaljo in ohraniti vodljivost avtomobila. Ker je sistem ABS moč najti v praktično vseh modernih vozilih smo za vas pri AvtoNasvetih pripravili povzetek zgodovine, zgradbe, načina delovanja in različnih okvar dotičnega sistema.

Zgodovina

Prvi zametki sistema, ki je opravljal podobno nalogo kot današnji ABS je bil razvit za potrebe letalske industrije v začetku 20. stoletja, ko so morali letalski inženirji rešiti problem z vodljivostjo letala, ko je pri zaviranju po pristanku prišlo do blokiranja koles. V ta namen je prvotno mehansko rešitev predlagal francoz Gabriel Voisin. Njegovo rešitev je prav tako za letalsko industrijo nadgradil Dunlop Maxaret v začetku petdesetih let in prav njegov koncept je bil prvič, sicer testno, uporabljen leta 1958 v motorju proizvajalca Royal Enfield, kjer pa se kljub množici pozitivnih lastnosti ni uveljavil oziroma ni prešel v serijsko proizvodnjo.

V avtomobilsko industrijo so prvi popolnoma mehanski sistemi prišli v šestdesetih letih z dirkalnim vozilom Fergusonom P99, Jensenom FF in eksperimentalnim vozilom Ford Zodiac.

Z razvojem elektronskih komponent se je elektornika naselila tudi v sisteme, ki so bili namenjeni preprečevanju zdrsa koles pri zaviranju. Praktično istočasno so na vseh celinah različni avtomobilski proizvajalci in proizvajalci avtomobilskih komponent razvijali rešitve elektronsko podprtih sistemov namenjenih pomoči pri zaviranju.

Prvi in do danes edini, ki je bil primeren za serijsko vgradnjo je bil predstavljen v letu 1978, s strani proizvajalca BOSCH in Mercedes-Benz. Sistem je bil serijsko vgrajen v model razreda S pod imenom, ki ga poznamo še danes: ABS.ABS bosch mercedes

Do danes je BOSCH skupaj s povratnimi informacijami vseh proizvajalcev vozil razvil že devet operativnih generacij ABS sistema, ki vse po vrsti od leta 1978 pa do danes pomagajo reševati življenja in omejevati posledice morebitnih prometnih nesreč.

Predstavitev delovanja

Filozofija delovanja sistema ABS je relativno preprosta. Sistem nadzoruje hitrost vrtenja koles in v kolikor se eno ali več koles vrti počasneje od ostalih, sistem to zazna kot blokirano kolo in reagira s popuščanjem tlaka v zavornem vodu posameznega kolesa. S tem se začne blokirano kolo ponovno vrteti vozniku pa se tako vrne sposobnost upravljanja (zavijanja) in nadzora nad situacijo.

Moderni sistem ABS je zmožen izvajati natančno intervalno zaviranje v sili kjer je vsako izmed koles blokirano zgolj delček sekunde. Takšen način zaviranja doprinese k krajši zavorni poti, na praktično vseh podlagah (razen na makedamu in polnem snegu), ohranjanju smerne stabilnosti vozila pri zaviranju na različnih podlagah (ne prihaja do vrtenja) in ohranjanju vodljivosti pri npr. izmikanju oviri.

abs-zavore

Za samega voznika sistem ABS prinaša veliko razbremenitev saj mora voznik v kritični situaciji zgolj stopiti na zavoro ‘na polno’ in po potrebi vozilo krmariti mimo ovire, ABS pa bo poskrbel, da se bo vozilo ne glede na podlago, kar se da najhitreje, nadzorovano in varno ustavilo. Pri tem se ne smemo ozirati na morebitno tresenje volana, tresenje zavornega pedala, kovinski zvok in čukajoč občutek v vozilu, saj z vozilom ni nič narobe ampak je takšen zgolj način delovanja sistema ABS.

Zgradba

Modern oziroma ABS sistem kakršnega poznamo v večini vozil danes je sestavljen iz treh glavnih komponet: kolesnih senzorjev, krmilne enote in ECU enote.

Kolesni senzorji

Na vsakem izmed koles se ponavadi v pestu oziroma na disku nahaja enostaven induktivni senzor, ki nadzoruje hitrost vrtenja posameznega kolesa.

ABS senzor

Krmilna enota

Krmilna enot ja sestavljena iz tlačne črpalke in elektromagnetnih ventilov. Elektromagnetni ventili skrbijo za spreminjanje tlaka v posamezni veji zavornega sistema in s tem spreminje zavornega učineka na posameznem kolesu. ABS tlačna črpalka pa skrbi za vzdrževanje tlaka v zavornem sistemu v času delovanja ABS sistema. Med delovanjem namreč prihaja do kratkotrajnega večkratnega znižanja tlaka v zavornem sistemu kar bi brez predmetne črpalke pomenilo, da bi se ob delovanju ABS sistema zavorna moč izrazito manjšala.

ABS enota

ECU enota

ECU enota so ‘možgani‘ vsakega ABS sistema. Enota sprejema in obdela signale, ki jih dobi od posameznega kolesenega senzorja. V kolikor zazna, da je pri zaviranju prišlo do nedopustne razlike v hitrosti vrtenja posameznega kolesa, kar pomeni da je prišlo do blokiranja enga ali več koles, aktivira delovanje mehanskega dela sistema (črpalka in ventili), z namenom popustitve zavorne sile na problematičnih kolesih, kar voznik občuti kot pulzirajoč in ropotajoč zvok na zavornem pedalu.

Tipične okvare

Okvare ABS sistemov so zaradi razširjenosti sistema sicer pogoste a so zaradi enostavnosti zasnove v večini primerov enostavno odpravljive.

  • Okvara kolesnih senzorjev

Kolesni senzorji so zaradi fizične izpostavljenosti najpogostejši vir odpovedi delovanja ABS sistema. V posameznih primerih je senzor možno zgolj očistiti v posameznih primerih pa je potrebno posamezni senzor zamenjati kar predstavlja strošek do okrog 100 € v odvisnosti od izvedbe.

ABS senzor

  • Okvara krmilne enote

Zaradi nerednih menjav zavornega olja in posledično umazanije, ki se nabira v olju lahko pride do ‘zaribanja’ ventilov v ABS enoti. Posledično to pomeni, da je potrebna menjava celotne enote skupaj s črpalko za kar lahko pričakujemo strošek, ki je navadno višji od 300 €.

abs ventili

  • Okvara ECU enote

Zelo pogosta okvara starejših ABS sistemov je odpoved delovanja ECU enote (elektronika). Težava se pogosto pojavlja pri starejših vozilih kjer so za odpoved največkrat krivi slabi, ti. mrzli loti, ki nastanejo kot posledica staranja. Za odpravo težave je največkrat potrebno pregledati vezje in odpraviti slabe stike. Odprava težave pri specialistih stane načeloma pod 100 € kar je veliko manj, kot če težavo odpravite z nakupom nove krmilne elektronike.

ABS računalnik

Viri: Wikipedia, Bosch.de, Mercedes-Benz

Tom Pleskovič
Tom je urednik portala AvtoNasveti. Že od samega začetka je s svojim strokovnim znanjem vedno v iskanju pravih informacij za naše bralce. Kot univerzitetni diplomirani inženir strojništva je tudi velik tehnični poznavalec. Kot strasten avtomobilist je gonilna sila portala in avtor številnih strokovnih člankov iz področja zanesljivosti vozil.